Energija

Kristalna palača – zgled energetsko in arhitekturno učinkovite gradnje

31.05.2011

Na zahodnem robu BTC CITY-ja v Ljubljani, med dvorano A ter obstoječim poslovnim nebotičnikom, je zrasel novi 20-nadstropni nebotičnik, imenovan Kristalna palača. Z višino 89 metrov je to najvišja stavba v Sloveniji, katere posebnost je tudi v tem, da so bili pri njeni gradnji upoštevani najvišji varnostni, konstrukcijski, instalacijski in okoljevarstveni standardi, ki bodo omogočali najboljše delovne in bivanjske pogoje. V Kristalni palači ni arhitektonskih ovir in je torej brez težav dostopna tudi invalidom.

Z izgradnjo Kristalne palače, poslovnega, trgovskega in družabnega središča, ki obsega 41.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, želimo v BTC izpolniti najvišja pričakovanja in zahteve njenih uporabnikov – tako v arhitekturi, okoljskih standardih kot ustvarjalnem in bivanjskem udobju. Prvovrstni tehnološki in ekološki materiali, izvirna in sodobna arhitektura ter elegantno in udobno zasnovana notranjost ustvarjajo unikaten prostor Kristalne palače, ki bo uporabnikom in njenim obiskovalcem omogočil, da se bodo v njem počutili udobno, varno in sproščeno.

Stekleni ovoj Kristalne palače omogoča naravno osvetlitev delovnih prostorov, zasteklitev južne fasade pa prezračuje dvojna steklena fasada brez parapetnih zidcev. Pri gradnji so bila uporabljena stekla, ki dosegajo faktor prepuščanja sončnega sevanja 0,25, kar pomeni mnogo manjšo porabo električne energije za hlajenje, poleg tega pa tovrstna termoizolacijska stekla zagotavljajo ustrezno ugodje tako v vročih poletnih kot hladnih zimskih dneh.

Kristalna palača je sodobna in energetsko varčna stavba, ki je hkrati tudi sončna elektrarna z 86 kWp vršne moči (približno 5 odstotkov celotne električne energije). V njeno južno fasado so namreč vgrajeni sistemi za proizvodnjo elektrike iz sončne energije, objekt je priključen na daljinski sistem oskrbe s toploto, hlajenju pa so namenjeni ledni akumulatorji, v katerih se ponoči, ko je proste več električne energije, shranjuje led, ki se podnevi uporablja za hlajenje objekta. Na ta način objekt deluje s konstantno močjo električne energije, kar pomeni, da ne povzroča električnih konic ter zlasti v poletnih mesecih ne preobremenjuje elektro distribucijskega omrežja. Predvidena končna poraba hladu je 1.512 kW, z uporabo lednih akumulatorjev pa bosta hlad zagotavljala dva hladilna agregata z močjo 530 kWh. Za delovanje hladilnih stolpov se namesto pitne vode iz vodovodnega omrežja uporablja deževnica, ki je shranjena v posebnem bazenu v kleti.

Načrtujemo, da bomo z energetsko učinkovito gradnjo dosegali naslednje prihranke:
-   letna proizvodnja električne energije iz sončne elektrarne: 92.450 kWh;
-   zmanjšanje emisij CO2 pri proizvodnji električne energije iz sončne elektrarne: 46.225 kg;
-   znižanje stroškov električne energije za proizvodnjo hladu z uporabo lednih akumulatorjev: 30.000 eur/leto;
-   zmanjšanje porabe toplotne energije z uporabo rekuperatorjev v klima napravah: 1.500 MWh/leto.