Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer se del vode porabi za življenjske združbe (zelena voda), del odteče v reke in v podzemlje (modra voda), del vode izhlapi.

Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja klimatskih sprememb lahko ob dosedanjem načinu uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vode in s tem vplivajo na poslabševanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo.

Ste vedeli, da

• več kot 1 milijarda ljudi trpi zaradi pomanjkanja pitne vode
• približno 3 milijarde ljudi nima primerne sanitarne ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih vod
• zaradi bolezni, povezanih z vodo, pa vsak dan umre 14000–30000 ljudi

V tla, podzemne in površinske vode se steka voda iz industrijskih obratov, s polj, z velikih farm, iz naselij – praviloma neprečiščena. Polovico umetnih gnojil in pesticidov dež iz zemlje spere v vodo. Sledi pesticidov in nitratov zato zlahka najdemo tudi v naši pitni vodi. Poleg tega podtalne vire črpamo veliko hitreje, kot so se z leti sposobni sproti polniti, in mirno prezremo dejstvo, da so za polnjenje naravnih zbiralnikov potrebna stoletja. Danes so vodni viri že tako močno onesnaženi, raven podzemnih voda pa že toliko znižana, da težko še govorimo o tem, da je vode za vse prebivalce sveta dovolj. Večina prebivalcev nerazvitih držav ima omejen dostop do čiste pitne vode.

Največ pitne vode porabita industrija in kmetijstvo, čeprav za svoje namene ne bi potrebovala čiste, pitne vode, ampak bi jima zadostovala predelana in očiščena voda, morda celo deževnica. V številnih velemestih danes pitno vodo že črpajo iz umazanih rek in jo pošiljajo v čistilne naprave, kjer jo še enkrat kemično obdelajo.

Spremljanje kakovosti podzemnih voda v severovzhodni Sloveniji kaže, da so v vodi sledi nitratov in pesticidov. Za onesnaženje s pesticidi pa ni krivo le kmetijstvo, temveč tudi uporaba pesticidov na športno-rekreacijskih površinah, železnici, cestah, pokopališčih in letališčih. Na nekaterih vodonosnikih so zasledili tudi lahkohlapne halogenirane ogljikovodike, ki izvirajo iz industrije in storitvenih dejavnosti.

Voda v Sloveniji

Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko razporejene. Vodne površine v Sloveniji pokrivajo okoli 272 km², v geoloških enotah, ki lahko prevajajo in akumulirajo podzemno vodo, pa je okoli 50 m³/s dinamičnih zalog.

Podobno kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno vodno smernico uvajamo celovito upravljanje z vodnimi viri. Prednostna naloga je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Zaenkrat Slovenija še nima večjih težav s pitno vodo, tudi z zalogami ne. Kakšne težave bodo s pitno vodo imele naslednje generacije prebivalcev Slovenije, pa je odvisno predvsem od tega, kako ravnamo danes. Danes namreč še lahko preprečimo probleme večjih razsežnosti.

Vaše gospodinjstvo z nekaj kapljic dobre volje za to ponuja prvovrstne priložnosti. Biti z vodo potratno gospodinjstvo pomeni izčrpavati podzemne vode in prazniti reke. Metanje strupenih snovi v odtoke in umivalnike pomeni, da se sami obsojamo na neokusno kemično obdelano vodo ter da pristajamo na krhko zdravje in slabo počutje. Da denarja, ki lahko odklaplja skozi vaše rešeto, sploh ne omenjamo.

Ravnanje z vodnimi viri

Voda je vir življenja in je nosilec vseh bioloških procesov, ki se odvijajo na našem planetu. V uravnoteženem ekosistemu je samočistilnost voda zagotovljena. Z razvojem človeka in njegovih dejavnosti pa to ni dovolj, saj so emisije bistveno večje. Ker je skupna količina sladke vode omejena, bo nadaljnje naraščanje svetovnega prebivalstva zmanjšalo količino razpoložljive sladke vode na prebivalca. Nekatere regije že sedaj ne morejo zadovoljivo oskrbovati prebivalcev s primerno količino in kakovostjo vode, v prihodnje se bodo torej problemi še zaostrili. Umno gospodarjenje z vodami je tako neobhodno potrebno za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev.

Opravka imamo s tremi vrstami odpadnih vod:

• komunalne, sanitarne odpadne vode,
• industrijske odpadne vode,
• hladilne odpadne vode.

Pri prvih dveh vrstah odpadnih voda imamo opravka z biološko razgradljivimi snovmi, biološko nerazgradljivimi snovmi ter strupi. Te snovi obvladujemo s pomočjo čistilnih naprav, s katerimi zmanjšamo obremenitev voda do te mere, da je omogočena samoočiščevalna sposobnost vodotokov.

Hladilne vode predstavljajo vir toplotne polucije. Vir teh voda je predvsem industrija in energetika. Ogrete hladilne vode, ki se izlivajo v vodotoke, povzročajo uničenje mikroorganizmov, ki razgrajujejo biološko razgradljive snovi (predvsem beljakovine) in s tem negativno vplivajo na samoočiščevalno sposobnost vodotokov. Problem lahko rešujemo tako, da te vode ohlajamo pred izpustom v vodotoke, in če je le mogoče, ta presežek toplote vračamo nazaj v proces.

Čistilne naprave

Glede na to, koliko in s čim so odpadne vode onesnažene, lahko uporabimo tri načine čiščenja odpadnih vod, pogosto pa kar njihovo kombinacijo:

• Mehansko – fizikalno čiščenje
• Kemijsko čiščenje
• Biološko čiščenje

Mehansko – fizikalno čiščenje

Sem spadajo različne oblike filtracije, sedimentacije in obarjanja, s katerimi odstranjujemo večje v vodi netopne anorganske in organske snovi. Slednje nato glede na njihovo sestavo ustrezno deponiramo ali uničimo.

Kemijsko čiščenje

Pri kemijskem čiščenju uporabljamo principe obarja in izkosmičenja, katerim sledi mehansko odstranjevanje delcev. Izkosmičenje lahko dosežemo s pomočjo koagulacije, adsorpcijske koagulacije, flokulacije ipd.

Biološko čiščenje

Biološke čistilne naprave uporabljamo v primerih, ko so odpadne vode obremenjene z biološko razgradljivimi snovmi. V ta namen nam na pomoč priskočijo mikroorganizmi, ki v naravi že opravljajo funkcijo čiščenja odpadnih vod.Glavni čistilni "element" je tako združba mikroorganizmov oz. tako imenovano aktivno blato, ki na relativno majhnem volumnu opravlja naloge čiščenja odpadne vode. Ker gre tudi v tem primeru za žive organizme, je uspeh tega čiščenja uspešen le v primerih, ko so pogoji za delovanje teh mikroorganizmov primerni. Tako lahko nekontroliran vnos strupenih snovi ali trenutna povišanja temperature oslabijo ali celo uničijo delovanje teh mikroorganizmov in s tem preprečijo učinkovito delovanje bioloških čistilnih naprav.

Dejstva

Poraba

• Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode. Le majhen del tega gre za naše biološke potrebe, drugo porabimo za stroje in pranje.
• Vsak dan izbrizgamo, izlijemo in za splakovanje iztočimo okoli 150 do 500 litrov vode.
• V industrijskih državah do 80 % vse sladke vode porabimo za namakanje.
• Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov, Evropejci 200, Palestinci 70 in Haitijci 40 litrov vode.

Onesnaženje

• 95 % vse vode, ki jo uporabimo v gospodinjstvu, tako ali drugače kemično onesnažimo z detergenti, s čistilnimi praški ali z belili.
• V zastarelih vodovodnih napeljavah se izgubi tudi do 50 % pitne vode, preden ta pride do naših pip.
• Po številnih hišah je še vedno mogoče najti azbestne, neustrezne plastične in svinčene cevi.
• Nekateri detergenti vsebujejo fosfate, s katerimi se hranijo alge. Te se v vodi, bogati s fosfati, bujno razrastejo in porabijo vso, za življenje drugih živali in rastlin potrebno količino kisika v njej.
• Zaradi onesnaženosti površinskih voda kar 20. % rib grozi izumrtje.
• Če je poselitev redka, lahko vsaka individualna hiša ali manjše naselje postavi rastlinsko čistilno napravo za odpadno vodo; t. i. prečiščeno sivo vodo lahko porabimo za zalivanje, pranje avtomobila ipd.

Pipe

• Vsak dan nam lahko skozi razpoko odklaplja 65 kozarcev vode, v enem letu 52 kopalnih kadi.
• Pipa, iz katere prikaplja 1 kapljica na sekundo, zapravi 25 litrov vode na dan, kar pomeni 10.000 litrov na leto.