17.05.2012
17.05.2012
Cimet je ena najpomembnejših začimb na svetu in poleg tega ena najstarejših zdravilnih rastlin. Najstarej ...
17.05.2012
Avto sprejemamo tudi kot statusni simbol in prepričani smo, da brez njega ne moremo živeti. Delovno mesto je daleč od doma in do supermarketa ne moremo iti peš. Da bi uporabili javna prevozna sredstva, pa nam pogosto sploh ne pride na misel.
Javni potniški promet izgublja bitko z osebnimi avtomobili, predvsem zato, ker se vse prepočasi prilagaja potrebam sodobnega človeka po mobilnosti. Kolo, najbolj varčna in najbolj čista oblika prevoza, ki ga poganja zgolj človeška energija, pa je večinoma obsojeno samo na rekreativno rabo.
Promet je poleg klasičnih proizvajalcev energije velik onesnaževalec zraka z ogljikovim dioksidom (CO2) ter z drugimi škodljivimi plini, kot so ogljikov monoksid (CO), dušikov dioksid (NO2), prizemni ozon, in s prašnimi delci. Avtomobilski izpušni plini uničujejo rastline, drevesa in zgradbe, pri ljudeh, ki so jim najbolj izpostavljeni, pa redno prihaja do resnih poškodb in bolezni. Najhujši onesnaževalci so tovorna vozila, ki prevažajo blago z enega na drugi konec države, pri čemer jih veliko vsaj v eno smer vozi povsem praznih. Čeprav Zahod skoraj ne uporablja več osvinčenega bencina in imajo vozila vgrajene katalizatorje, v večjem delu sveta še vedno ni tako. Svinec, denimo, je izredno nevaren zlasti otrokom, ker lahko ovira razvoj možganov in povzroča hiperaktivnost, nervoze ipd.
Promet je tudi orjaški porabnik goriv. Ker gre predvsem za naftne derivate in ker obnovljivi viri energije (elektrika, biogoriva, vodik ipd.) za vozila le počasi osvajajo trg, zaloge nafte vse hitreje kopnijo.
Vse bolj narašča tudi letalski promet. Nomadska narava sodobnega človeka za turistične pohode uporablja letala, ki popotnika dobesedno prestavijo z enega na drugi konec sveta. Kolikšne posledice bo imel povečan letalski promet na okolje in na nas, zaenkrat ne ve še nihče.
S počasnejšim življenjskim tempom bi pridobili oboji, tako bolj sproščeni vozniki kot vsi tisti, ki živijo v njihovi neposredni bližini. Posledica prometa so ogromne količine nekaterih onesnaževal, ki so zdravju močno škodljiva.
Ključni cilj prometne politike EU je že vrsto let ločevanje rasti prometa od gospodarske rasti.
Obseg prometa v Evropski uniji je namreč naraščal postopoma z enako ali celo večjo stopnjo kot gospodarstvo: skoraj 20 odstotkov v potniškem prometu in okoli 30 odstotkov v tovornem prometu.
Poleg ločevanja rasti prometa od gospodarske rasti, je ključni cilj prometne politike EU do leta 2010 doseči, da deleži različnih vrst prevoza ostanejo na ravneh iz leta 1998.
V devetdesetih letih sta k rasti prometa prispevala predvsem cestni in zračni promet, medtem ko druge vrste prevoza, kot so železniški, avtobusni promet in promet po celinskih plovnih poteh, ni naraščal oziroma se je njihov obseg celo zmanjšal. Zračni promet je bil najhitreje naraščajoči način prevoza s 5-odstotno stopnjo rasti ali več.
V zadnjem desetletju se je v starih državah članicah mreža avtocest povečala za več kot 12 000 km, v novih pa za okoli 1 000 km.
Naložbe v vseevropsko prometno omrežje EU so bile zlasti namenjene zapolnjevanju vrzeli v omrežjih železniških prog za visoke hitrosti in cestnih omrežjih, pri čemer je imel cestni program precejšnjo prednost pred železniškim. Skupna dolžina avtocest se je tako hitro povečevala, medtem ko se je obseg infrastrukture običajnega železniškega prevoza in prevoza po celinskih plovnih poteh počasi zmanjševal.
Počasnejši napredek pri prestrukturiranju prevoznih stroškov, s katerim bi bolje internalizirali zunanje stroške, bi pomagal zmanjšati celotno povpraševanje po prometu in prometni infrastrukturi ter optimiziral razkol med različnimi vrstami prevoza.
Cene transporta so na primer še vedno bolj naklonjene osebnim avtomobilom kot javnemu prevozu. Skupni stroški za avtomobilski prevoz, ki zajemajo nabavne in obratovalne stroške, so ostali enaki, medtem ko so stroški za druge vrste prevoza narasli. To pomeni, da so ljudje brez avtomobila manj mobilni. Trenutno se uvajajo predpisi za povrnitev dela infrastrukturnih stroškov za železniški in cestni promet, vedno glasnejše pa so zahteve za uvedbo davka na gorivo pri letalskem prometu znotraj EU.
Naraščajoči obseg prometa vedno bolj obremenjuje okolje, zlasti vpliva na podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti.
Trenutna prizadevanja za ukrepanje v najboljšem primeru samo upočasnjujejo stopnjo naraščanja. Razveseljivo je dejstvo, da tehnološke izboljšave kljub povečanem obsegu prometa zmanjšujejo onesnaževanje zraka. Ne glede na to pa je potrebno storiti še več, da se reši vprašanje onesnaževanja zraka v urbanih območjih. V tem kratkem poročilu je opisan napredek od zgodnjih devetdesetih let do začetka tega tisočletja.
Evropske skodljivih onesnaževal iz cestnih vozil so se občutno zmanjšale. Padec lahko pripišemo emisijskim standardom EU za cestna vozila, ki so bili poostreni v začetku devetdesetih let.
Ta proces se še vedno nadaljuje. Emisije onesnaževal, ki jih je potrebno skladno z zakonodajo regulirati, so se zmanjšale za 24 do 35 odstotkov (mednarodni letalski promet in pomorski ladijski promet nista vključena). Kljub manjšemu onesnaževanju zraka zaradi cestnega prometa, se v urbanih območjih še vedno pojavljajo težave glede kakovosti zraka. Potrebne so dodatne spodbude za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi onesnaževalom, ki škodujejo zdravju. Zagotavljanje, da testni sklopi odražajo resnične vozne razmere, vključno z ''nameščanjem čipov'' v dizelske avtomobile, je enako pomembno kot nadaljnje zaostrovanje standardov za cestna vozila. Emisijski standardi se bodo najprej uvedli za železniške lokomotive in plovila po celinskih vodah, in sicer od leta 2005 naprej. Mednarodni standardi za emisije iz zračnega prometa obstajajo že vrsto let in so se v devetdesetih poostrili. Vendar ti standardi upoštevajo samo emisije na letališčih in okoli njih; emisije pri letenju na višini, ki prispevajo h globalnemu segrevanju ozračja, niso upoštevane.
Kljub temu, da so osebni avtomobili postali učinkovitejši, se je posledično zmanjšanje emisij CO2 iz avtomobilov več kot izravnalo z rastjo prometa. Posledica je okoli 20-odstotno povečanje emisij CO2 iz cestnega prometa.
Obveznosti avtomobilske industrije, ki se nanašajo na zmanjšanje emisij CO2, so se iztekle v letu 2008/2009. Zato je potrebno doreči prihodnjo ureditev na tem področju in področje uporabe razširiti na dostavna vozila, zagotoviti, da testni sklopi odražajo dejanske vozne razmere ter da se uporablja oprema, kot so klimatske naprave. Letalski promet prav tako kot cestni občutno in čedalje bolj prispeva k emisijam ogljikovega dioksida. Ker zračni promet hitro narašča, bo njegov vpliv na podnebje kmalu presegel vpliv osebnih vozil. Predvideva se namreč, da bo do leta 2030 celo dvakrat večji. Poleg mednarodnega ladijskega prometa tudi letalstvo ni urejeno v skladu s Kjotskim protokolom.
Prometna infrastruktura z neposredno izrabo zemljišč, hrupom in svetlobnimi motnjami, onesnaževanjem zraka in drobitvijo pokrajin obremenjuje habitate in biotsko raznovrstnost.
Ker se prometna infrastruktura širi, bo obremenjenih vedno več zavarovanih naravnih območij. Na splošno promet vpliva na že okoli polovico zavarovanih območij v Evropi. Obstajajo velike regionalne razlike, ki so tesno povezane z različno gostoto prebivalstva, promet pa močno vpliva celo na oddaljena območja arktičnega ozemlja.